Po sedem dnevnem peščenem poležavanju, spoznavanju novih ljudi, pokušanju lokalnih dobrot in vseh enkratnih doživetjih so rame zopet začutile težo nahrbtnika, ko smo se podale na raziskovanje osrednjega dela tega prelepega otoka Indijskega oceana.
Ker smo na poti srečale 3 nove slovenske mlade popotnike, smo se odločili, da si najamemo kombi in skupaj delimo del začrtane poti. Kombi nas je stal 20.000 rupij kar je cca. 120 €.
Pot smo začeli v Hikkaduwi in nadaljevali proti Mirisi, kjer smo si privoščili dopoldanski počitek na neskončnih peščenih sipinah.
V vodo so nas privabljali valovi, ki pa se niso izkazali za tako zelo nedolžne saj so me v trenutku potegnili vase in zmleli tako zelo, da sem se počutila kot bi me obdelala centrifuga novega pralnega stroja..V času ko sem hotela oditi iz vode opazim, da nimam zgornjega dela kopalk saj so si ga prilastili valovi v tem s soncem obsijanem srfarskem raju. Vse bi bilo dobro če nebi bilo zaželeno, da se ženske ne sončijo zgoraj brez, tako pa sem se počutila malo neprijetno in na hitro stekla proti brisači, kjer so me vsi lokalni obrazi začudeno gledali kaj za vraga počnem...sem pa le osvojila novo športno veščino free style body surfing.
Po dobrem kosilu odidemo proti vasici, ki je oddaljena dobrih pol ure od Yala national parka. Po štirih urah vožnje se ustavimo v Traveller house, z riževim poljem obdani družinski hiški, kjer so nas kljub pozni uri prisrčno sprejeli.
Ker je bilo že pozno, se kmalu odpravimo spati in budilka že komaj čaka da nas prebudi v zgodnje jutro. Natančneje ob 4.30.
Poberemo lunch pakete in se pobašemo notri v jeep-a, katerega upravljal je zelo mlad voznik s specialno dobrimi lastnosti hitre vožnje. Cesta pred nami se je vedno bolj ožala in kmalu zatem je izginil tudi asfalt. Kmalu po vstopu v park nas za dobrodošlico pozdravi slon v jutranji zarji...navdušena, se prepustim vetru v laseh v upanju katera žival bo naslednja, ki nam bo stopila na pot vsega zelenja, ki nas je obdajalo. Po 15h minutah počasne tresujoče se vožnje, zagledamo leoparda, ki je s svojo magično energijo ležal na skali in lovil sončne žarke. Res je bil prelep, jaz pa presrečna da ga vidim. Splezam na streho jeepa in uživam v pogledu nanj. Celo očesni kontakt sva vzpostavila in bilo je tako zelo mistično.
Ker mu je bilo ob soju vseh radovednih pogledov malo neprijetno, da tako zelo navdušeno strmimo vanj, se ta mačka elegantno vstane in odide mimo sence mojega obraza nekje v goščavje nacionalnega parka.
Ker mu je bilo ob soju vseh radovednih pogledov malo neprijetno, da tako zelo navdušeno strmimo vanj, se ta mačka elegantno vstane in odide mimo sence mojega obraza nekje v goščavje nacionalnega parka.
Pravijo, da je majhna možnost, da ga vidiš a jaz sem si tako zelo želela da sem to tudi doživela. A ni to super? Krokodili, sloni, ptičke, biki, opice in vsa ta čudovita bitja so bila tako zelo blizu mene, da je bil občutek neverjeten.
Po 6 urnem uživanju v tej neokrnjeni naravi odidemo nazaj proti domu, kjer spakiramo svoje stvari in že odidemo naprej proti vasici Nuwara Eliya. Med potjo se ustavimo v hindujskih in budističnih templjih, kjer smo med drugim bili priča darovanju in bili tako zelo zanimivi, da so del darov delili znami.
Udoben kombi nas popelje se do razgledne točke dveh slapov, kjer nas preseneti znan vonj kuhane koruze, katero z navdušenjem delimo s tamkajšnjim nagajivimi opicami.
Po desetih urah vožnje prispemo do Nuwara Eliya, kjer smo zaradi pozne ure primorani prenočiti v hiški, ki ne nudi niti tistega minimalnega popotniškga ugodja. Zaradi vsega že doživetega in kar nas še čaka, se s tem nismo obremenjevali, saj smo prenočili samo za 4ure, ker nas je zgodaj zjutraj že čakal vlak proti drugemu največjemu mestu Kandy.
Ko smo prispeli v Kandy so se na železniški postaji naše poti zaključile in vsak je odšel svojo pot.
Meta, Žiga in Miha, hvala za te prelepe trenutke tridnevnega popotovanja po Šri Lanki.
Nekje med potjo, kjer smo se ustavili, sem vaškim otrokom razdelila pisala, katerih bili so zelo veseli.
Yala national park
Nasi zadovoljni obrazi po ogledu Nacionalnega parka Yala
Kaj je blogec, si kr sam... ()
OdgovoriIzbriši