četrtek, 07. maj 2015

Življenje

"A ship in a harbour is safe, but this is not what a ship is built for" John A. Shedd.

V eni izmed prejšnjih objav ste lahko zasledili zgodbo mojega popotovanja na dveh kolesih v Črni Gori, Albaniji in Kosovu, kjer sem s slikovnim gradivom poskušala prikazati naše odmakjene poti nekje daleč stran od civilizacije.

Bikepacking prakticira kar nekaj ljudi v Sloveniji, jih pa dosti sploh ne pozna kaj to je. Gre za potovanje na kolesu, kjer s seboj tovoriš vse stvari, ki jih potrbuješ za svoj potep in nočitve. Oblika potovanja, s katero odkriješ najlepše dele pokrajine, se v popolnosti povežeš z naravo, pa tudi z ljudmi. Gre za svobodo, ki ti jo nudi kolo, medtem ko si stran od hrupa, ljudi, stresa in vsega, kar nas spremlja večino našega vsakodnevnika. Oblika potovanja, kjer ne dodajaš dnevov v svoje življenje ampak predvsem življenje v svoje dneve.

Bikepacking. 


Dosti ljudi pozablja, kako uživati svoje življenje in se prepustijo rutini, ki ubija...in le sanjaš kaj vse bi počel. Sanjaš in sanjaš, pozabiš na realizacijo le teh in kaj kmalu ugotoviš, da si presanjal celo življenje. Zakaj, ko pa lahko te sanje živiš?  Saj so ti bile dane zato da jih uresničiš. Vsak svoje.

Ne zavedamo se, da so najboljše stvari v življenju zastonj! Imaš vse možnosti, da počneš tisto kar te veseli.
Z vami bom delila svoj včerajšnji dan. Ker je veliko takšnih dnevov (kot ta, spodaj opisani) sem se odločila, da pa tega podelim z vami.
            Včeraj sem se zbudila v čudovito jutro nekje v Belih Vodah, kjer sva s fantom in prijatelji preživeli presenetljivo toplo noč. Organizacija pri takšnih stvareh res ni potrebna. Le spakiraš stvari, ki jih potrebuješ in greš. Peš, z avtom ali pa s kolesom.  Za večerjo smo si skuhali -čorbico-, spili kavico, peli z zvoki kitare, igrali na bobne in pili čaj. Vse to ob ognju in lepi noči. Kmalu za vsem tem, nekje ob polnoči smo odšli spat. Przemek se je zbudil zgodaj zjutraj in šel v službo. Nazaj je prišel isti dan ob 12h, kjer smo ga čakali s skuhanim kosilom. Ajdova čorbica s koprivami, marjeticami, regradovimi cvetovi, krompirjem, bučkami, papriko in spekli jajčka z zelenjavo. Spili smo še kavo in čaj. Eno uro, dokler smo vse pojedli in pospravili smo se odpravili nazaj v dolino, kjer smo nadaljevali s svojimi obveznostmi. Przemek s službo, jaz prav tako, Albin in Žiga pa vsak po svoje.








                                     Žigatove učne ure: vidiš? To je ta razlika med čemažem in šmarnico.



Naj bo v navdih vsem tistim, ki mislite da je le denar tisti, ki je potreben za uživati dneve življenja. To je le en primer, da temu ni tako. Obstaja pa še nešteto drugih.
Da ni denar tisti, ki je potreben, za -imeti se lepo- in da ni služba tista, ki ti onemogoči realizacijo tistega po čemer hrepeniš je moje osebno mnenje. Tvoje mogoče ni. Mogoče je res denar, tisti ki ga najbolj potrebuješ. Ne poznam tvojih želja. Poznaš jih sam.
Pa si res vse naredil, da živiš življenje, tako kot ga sam hočeš? Se bojiš drugih, ker od tebe pričakujejo nepričakovano? Si ljubosumen in zavisten človek? Preživljaš svoj dan nemanjen pritoževanju, kritiziranju in nadziranju drugih? Pozabi na vse to začni sam s seboj. Korak za korakom. Vse kar si želiš ti je na voljo. Le delati moraš na tem. Vse je v tvojih rokah.
Jaz hrepenim po svobodi, potovanjih, ljubezni, sreči, miru in  zdravlju. Na vsem tem veliko delam, zato vse to imam in sem hvaležna!
Zgoraj napisano je ena izmed tistih stvari, ki izpopolnjujejo moj vsakdanjik in pripomoreju k občutku miru, sreče, svobode, neizmernega veselja in še in še.

Jutri se s fantom odpravljava na Poljsko, kjer bova svoje dneve preživljala na kolesu. Slediš lahko blogu, kjer boste lahko dobili bolj podroben vpogled -bikepackinga- kako je vse skupaj potekalo in  kaj vse potrebuješ za takšno potovanje.

Do takrat, pa super lep pozdrav.

(s)mejte se.