0ne day I'm going to travel whole world

Glede na to da sem v šestih mesecih že šestkrat letela in da je nova letalska karta že v žepu, lahko rečem da mi ta zgoraj napisan stavek kar lepo diši po vseh novih doživetijih, ki so pred menoj in da moji skvačkani lasje že veselo čakajo na nov "tuji" veter, zaradi katerega bodo nagajivo poplesavali naokoli ter vabili poglede ljudi kaj to za eno "zaleplejeno" čudo na glavi je.

Res so še vedno ljudje, ki prvič vidijo takšne lase in zanimiva so vprašanja postavljena v zanimanju ugotoviti kaj to na glavi sploh je. "Je volna notri? Mogoče malo tepiha? Te boli med pranjem? Imas živali notri? Kaj pa plesni"? Raznorazne asosiacije ljudi, ob pogledu meni prav vsečnih las. :)

Leva in desna noga, ki sta se po poškodbi že kar dobro opomogli sta si spet zaželeli pohajkovanja nekje na tujem in me v plesujočem stanju želita prepričati, da sta zmožne nove avanture. Pravim jima, da se naj malo umirita. Kaj ni bilo dosti, da se je desna med plezanjem po slapu nekje v Šrilanški djungli čisto poškodovala, ko ji poknala peta po padcu šestih metrov doli na skale...leva pa čisto fauš, ker je desna na bolniški in si je tudi ona zaželela malo počitnic in si na neumen način med kolesarjenjem po domačih strminah zvila gležnej? Na vsak način me želita prepričati, da mi nebosta delali težav, da bi spet radi začutile pesek med prsti in da me bosta veselo nosile naokoli. Seveda me prepričata, zato privolim in posledično že sedim na svoji pisani postelji in počasi pakiram tisti svoj nahrbtnik, ki je bil premetavan že v marsikaterem delu planeta Zemlje.

Še 19 dni in spet bom v gruči neznanih ljudi, ki hitijo sanjam naproti. Ampak obljubim, da tokrat nebo tako zelo daleč. Kaj sploh daleč je? Kje je ta daleč? Za nekatere že obisk sosednje države za druge spet nekakšen kotiček neznanega ozemlja tisoče kilometrov stran od doma. Kam me pot odpelje zveste kmalu :)

Naj vas strah ne odvrne od vaših sanj! Pogumno naprej.